Pomen preventive - tudi to je fiziatrija!
Fiziatri poškodbe lahko zdravimo. Kako pa jih preprečimo?
Avtorica: dr. Katarina Cunder, dr. med.
Fotografije: Anže Čokl
Preventiva pred športnimi poškodbami je pomembna.
Poškodbe so del športa, tako rekreativnega kot tekmovalnega. Še posebej težko si brez njih predstavljamo vrhunski šport. In vse pogosteje tudi šport mladih. Fizikalna in rehabilitacijska medicina (fiziatrija) je veja medicine, ki se primarno ukvarja z rehabilitacijo poškodb in bolezni ter rehabilitacijo po kirurških posegih, v zadnjem času pa vse bolj v ospredje prihajata tudi prehabilitacija (optimalna priprava pred kirurškim posegom) in preventiva oz. preprečevanje razvoja poškodb. Cilj fiziatra, kot vsakega zdravnika, ki se ukvarja s poškodbami, je zato poleg zdravljenja tudi izobraževanje športnikov o načinih preprečevanja poškodb. Ustrezna športna prehrana ima pri tem prav tako pomembno preventivno vlogo. Preprečevanju poškodb kot temeljnemu cilju moramo biti zavezani vsi, od športnika do zdravnika, fizioterapevta, kineziologa in trenerja ter krovnih športnih organizacij.
ZDRAVJE ŠPORTNIKOV JE NAŠA SKUPNA SKRB
V Sloveniji je dobro vpeljan sistem preventivnih pregledov kategoriziranih športnikov, s katerimi se ukvarjajo specialisti medicine dela, prometa in športa. Športniki so obdobno pregledani in prejmejo mnenje ali so sposobni za nadaljnje ukvarjanje s športom. Prejmejo tudi navodila, v kolikor so med pregledom opažena pomembnejša odstopanja. Razlike se pojavijo pri poznavanju in implementaciji preventivnih programov v različne športne panoge. Pogosto pri svojem delu srečujemo aktivne športnike, ki so glede preprečevanja poškodb prepuščeni sami sebi. Podobno velja tudi za večino rekreativnih športnikov.
Zdravje športnikov je naša skupna skrb!
MLAD ŠPORTNIK JE ZDRAV ŠPORTNIK. NAJ TAKO OSTANE.
Predvsem mladi športniki, ki so na začetku svoje športne kariere, in njihovi starši, pogosto ne vedo zadosti o preventivnih ukrepih. Ti zajemajo tako poznavanje dovoljenih obremenitev glede na starost in športno panogo ter primerno športno prehrano, kot tudi specifično preventivno vadbo za preprečevanje točno določenih poškodb, značilnih za športno panogo. Mlad športnik je praviloma zdrav športnik. Ko nimaš težav, je koncept preventivne vadbe težje sprejeti. Šport je zabaven, preventivna vadba pa večinoma bistveno manj.
Vse pogosteje se fiziatri pri svojem delu srečujemo z otroki in mladostniki, ki so pretrenirani in se posledično soočajo s poškodbami, ki jih pri njih (še) ne bi pričakovali. Težave lahko predstavlja zgodnja specializacija v športu, ko se mišično-skeletni sistem še razvija. V tem obdobju je priporočljivo, da se otroci ukvarjajo z različnimi športnimi panogami. Pomemben je tudi čas regeneracije, ko telo počiva po športni obremenitvi. Kar se pogosto zdi nemogoče, predvsem v tekmovalnem športu mladih, saj je to obdobje tudi čas največjega tehničnega razvoja mladega športnika in njegovega napredka. To velja predvsem pri športih, ki razvijajo koordinacijo skozi tehnične elemente, kot na primer pri drsanju, gimnastiki in plesu.
Mlad športnik je zdrav športnik. Naj tako tudi ostane!
S PREVENTIVO VRTIMO KOLO BIOMEHANSKIH SPREMEMB NAZAJ
Poglejmo pomen preventivne vadbe na primeru ramenskega sklepa pri odbojki, tenisu, rokometu in ostalih športih, pri katerih mečemo ali udarjamo žogo. Zelo malo poškodb ramenskega sklepa pri omenjenih športih je svežih oz. akutnih. Velika večina spada med preobremenitvene poškodbe. Že ime samo pove, da do njih pride zaradi preobremenjevanja ramenskih struktur. Vse pogostejše so preobremenitvene poškodbe tudi pri mladostnikih v omenjenih športih, posebej pri tistih, ki zaradi svojih naravnih predispozicij in talenta trenirajo prepogosto in tekmujejo v kategorijah, za katerih obremenitve biološko še niso dozoreli. Zelo zgodaj, predvsem pa v zgodnjih najstniških letih, se ob povečanih obremenitvah začne ramenski sklep spreminjati, tako anatomsko kot biomehansko, kar sčasoma vodi do poškodb preobremenjenih ramenskih struktur, kot so rotatorna manšeta, sklepni labrum, sklepne vezi in periferni živci. S pravilno preventivno vadbo lahko razvoj prilagoditvenih sprememb upočasnimo, ustavimo ali celo vrnemo nazaj v normalno stanje.
S preventivo vrtimo kolo biomehanskih sprememb nazaj.
Opisane poškodbe nastajajo dolgo časa, zato je tudi okrevanje dolgotrajnejše, saj z rehabilitacijo ponovno spreminjamo biomehaniko sklepa - le na ta način lahko preprečimo poglabljanje poškodbe. Če bomo zdravili le bolečino, vzroka za poškodbo ne bomo odpravili. Ko je poškodba pozdravljena, mora športnik s specifično preventivno vadbo nadaljevati in na ta način vzdrževati status quo, torej stanje brez poškodbe.
Kadar so okvare tkiva prehude (večja poškodba rotatorne manšete, natrganje labruma, nestabilnost sklepa,…) je potreben kirurški poseg, ki mu sledi daljša rehabilitacija. Rezultati kirurškega zdravljenja so pogosto boljši, kadar smo že pred posegom zavrteli biomehansko kolesje nazaj in s tem omogočili optimalnejše pogoje za okrevanje tkiva po posegu.
ČAS, VLOŽEN V PREVENTIVO, SE VEDNO IZPLAČA.
Podobno velja za kolčne sklepe pri nogometu, hokeju in teku. Pa tudi za številne druge športe s svojimi specifičnimi obremenitvami. Zgodnja specializacija in povečane obremenitve vodijo v anatomske spremembe in sčasoma v poškodbe tkiv. Če športnik pozna preventivno vadbo in jo redno izvaja, lahko bistveno podaljša čas do nastanka preobremenitvenih poškodb in jih v veliki meri tudi prepreči. S tem se izogne nepotrebnim premorom v trenažnem procesu, ki upočasnijo njegov razvoj in nenazadnje vplivajo na športne rezultate.
Sploh v nogometu in drugih marketinško zanimivejših športih, kot je na primer bejzbol, so preventivni programi v svetu dobro razviti, saj so v ospredju, poleg zdravja športnikov, tudi finančni interesi. Poškodba pomeni čas in čas pomeni denar.
Prav bi bilo, če bi bili vsi mladi in manj mladi športniki deležni preventivne vadbe. Preventiva zahteva znanje, predanost in vztrajnost. Vendar sta vloženi čas in potrpežljivost vedno nagrajena.
