Šport je zdrav … Pa je res?
Avtorica: doc. dr. Neža Majdič, dr.med.
Športno udejstvovanje že dolgo ni več samo skrb za zdravo telo in ohranjanje psihofizične kondicije. Kar je nekoč veljalo za preventivo pred boleznimi in poškodbami, je danes (z malo posploševanja) postalo vzrok za njih. Vsak šport predstavlja določeno tveganje za poškodbe bodisi za t.i. akutne/ travmatske bodisi za preobremenitvene poškodbe. Glede na to, da je človeško telo pri triatlonu izpostavljeno trem različnim športom, bi lahko sklepali, da je incidenca triatlonskih poškodb zelo visoka. Temu seveda ni ravno tako. Študije so pokazale, da je sicer nabor poškodb, ki so razlog za obisk pri zdravniku zelo širok, frekvenca pa približno enaka kot pri ostalih športih. Triatlonec ima lahko vnete ahilove tetive kot tekač, sindrom rotatorne manšete kot plavalec in bolečine v križu kot kolesar, vendar je tveganje zaradi manjše količine treningov posamezne panoge nekoliko nižje.
PLAVANJE
V splošnih in kirurških ambulantah je plavanje zagotovo najpogosteje priporočen šport. Res je, da so sile, ki delujejo na mišično- skeletni sistem pri plavanju precej manjše kot na primer pri teku, gravitacijskih sil praktično ni, nevarnost za pregretje telesa je manjše, itd., vendar kljub temu tveganje za poškodbe ni ničelno. Kot pri vsakem športu, tudi pri plavanju obstaja nevarnost za akutne travmatske poškodbe (skok v prenizko vodo, kontakt s soplavalcem, steno ali plavalno progo, ipd.), vendar je delež slednjih v primerjavi s poškodbami zaradi pretreniranosti oziroma preobrementve, zanemarljiv. Z višanjem intenzivnosti in frekvence treningov torej narašča tudi tveganje za poškodbe.
Bolečina v rami oziroma »plavalska rama«
Možne diagnoze
Utesnitev ali okvare tetiv ramenskih mišic, sindrom rotatorne manšete, raztrganina rotatorne manšete, vnetje želatinozne vrečke ramena (bursitis).
Vzrok
Večina triatloncev se zaradi pomanjkanja časa pri treniranju plavanja osredotoči predvsem na hitrost in vzdržljivost. Na ta način z zaveslaji krepijo le mišične skupine prsnega koša in sprednjega dela ramenskega obroča, kar vodi do neenakomerno razvitih mišičnih skupin. Ponavljajoči se gibi z draženjem še dodatno pospešijo razvoj vnetja in v skrajnem primeru povzročijo natrganje mišičnih tetiv. Do bolečin v rami torej najpogosteje pride zaradi kombinacije nepravilne biomehanike zaveslaja in neenakomerne razvitosti ramenskih mišic.
Simptomi
Gre za zelo širok spekter bolečin, od blagih občasnih do hudih bolečin, ki ne popustijo v mirovanju. Najpogosteje so boleči gibi, kjer je roka nad višino glave.
Ukrepi
Najboljše zdravilo je seveda preventiva. Pri treningu je potrebno s tehničnimi vajami vključevati vse mišične skupine ramenskega obroča in ne le tistih, ki jih tekmovalec uporablja na tekmovanjih. Ko so bolečine že prisotne je priporočljiv počitek, hlajenje in masaža, ob hudih bolečinah in zmanjšani gibljivosti pa pregled pri zdravniku.
Bolečina v križu
Vzrok
Do bolečin v križu lahko pride zaradi vplivov različnih/ spremenjenih sil (gravitacija in plovnost), ki delujejo na horizontalno položeno telo v vodi. Drugi možni vzrok je zategnjenost v mišicah upogibalkah kolka, kar lahko privede do kompenzatorne povečane ukrivljenosti ledvene hrbtenice in posledično bolečin.
Simptomi
Bolečina v ledvenem delu hrbtenice, ki se stopnjuje s trajanjem treninga. V napredovali fazi je bolečina prisotna tudi v mirovanju, priključi pa se ji lahko tudi t.i. ishialgična simptomatika (bolečina, ki seva v nogo).
Ukrepi
Krepitev globokih stabilizatorskih mišic ledvene hrbtenice in vsakodnevno raztezanje upogibalk kolkov sta najboljši preventivi pri bolečinah v ledveni hrbtenici. Ko je bolečina že prisotna je priporočljiv počitek dokler se le-ta ne pomiri, masaža in raztezne vaje. V primeru hujših bolečin in nevroloških izpadov (slabša mišična moč ali občutek za dotik v spodnjih udih) pa je nujen obisk pri zdravniku.
KOLESARJENJE
Pri kolesarjenju je nabor poškodb veliko večji. Zaradi vključenosti v promet, visokih hitrosti in izpostavljenosti kolesarja je tveganje za nastanek akutnih travmatskih poškodb veliko večje. V primeru padca ali trka z drugim udeležencem v prometu je ukrepanje seveda odvisno od stopnje poškodbe. Če pride »samo« do udarca v zgornji ali spodnji ud, ki ne zahteva medicinske oskrbe, so navodila jasna: počitek, hlajenje, kompresijsko povijanje in dvig poškodovanega uda (R.I.C.E.- Rest, Ice, Compression, Elevation). Na ta način vplivamo na bolečino in otekanje. V primeru hujše poškodbe in ukrepanja medicinske ekipe pa se je potrebno ravnati po navodilih zdravnika. Na kratko se bomo dotaknili poškodbe glave, ki je kljub uporabi čelade pogosto prisotna. Zdravniško pomoč je potrebno poiskati v primeru izgube zavesti, hudega glavobola, bruhanja, hujše slabosti, motenj vida ali ravnotežja, iztekanja bistre tekočine skozi ušesa in nos, nastanka »očalastega hematoma« (pogovorno »panda oči«) ter krvavitve, ki se je ne da ustaviti. V nasprotnem primeru je priporočen počitek, blažja protibolečinska zdravila in zadostna hidracija.
Upoštevajoč celotno količino ur, ki jih triatlonec porabi za treniranje, je kolesarjenju namenjen največji delež. Kljub temu pa kolesarjenje uvrščamo v skupino gibanj v t.i. zaprti kinetični verigi (najbolj oddaljen del noge se ne premika, saj je vpet v pedalo), kjer so stresne sile na gibalni sistem manjše, kot na primer pri teku. Preobremenitvene poškodbe so zelo pogosto posledica nepravilne nastavitve kolesa (»bike fitting«), vendar ne pozabite, da je vzrok za bolečine lahko tudi vsakodnevno življenje, ki ni vezano na kolesarjenje.
Bolečine v vratu in ramenskem obroču
Vzrok
Do bolečin v vratu in ramenih lahko pride zaradi nepravilne nastavitve kolesa ali zgolj zaradi dolgotrajne prisilne drže, kar privede do utrujenosti in zakrčenosti vratnih mišic. Če se ob zakrčenosti (ali v kasnejših fazah obrabi vratne hrbtenice) pojavi še utesnitev vratnih živcev, se bolečine lahko širijo v ramena.
Simptomi
Bolečina v vratu, ki se stopnjuje s trajanjem treninga. V napredovali fazi je bolečina prisotna tudi v mirovanju. Težave v ramenih se lahko pojavijo eno- ali obojestransko, spekter pa je širok: bolečine, občutek zategnjenosti, mravljinci, »gluhost«, senzacije podobne električnim impulzom, pekoče bolečine,…
Ukrepanje
V poštev pride preventiva v smislu strokovne nastavitve kolesa, redne menjave položajev (spodnji rogovi, zgornji rogovi, »aero« nastavki) in prilagoditve trajanja treninga. Ko je bolečina že prisotna je priporočljiv počitek dokler se le-ta ne pomiri, masaža in raztezanje. V primeru hujših bolečin in nevroloških izpadov (slabša mišična moč v rokah, mravljinci, »gluhost«, senzacije podobne električnim impulzom, pekoče bolečine) je nujen obisk pri zdravniku.
Bolečine v križu
Pri bolečinah v križu so vzroki, simptomi in ukrepanje skoraj enaki kot pri bolečinah v vratu, le da se v tem primeru bolečina lahko širi v spodnje ude.
Bolečine v komolcu
Vzrok
Komolci kolesarja so neke vrste amortizerji. V primeru, da so komolci v iztegnjenem (»zaklenjenem«) položaju, lahko udarci in vibracije vodijo do nastanka bolečin. Dodatno pa so vezi komolca nadražene zaradi nenehnih rotacij, ki so potrebne prestavljanje in zaviranje.
Simptomi
V primeru, da se bolečina pojavi na zunanji strani komolca, poslabša pa se pri stisnjeni pesti ali dvigu zapestja, gre najverjetneje za vnetje tetiv, ki se naraščajo na zunanjo stran komolca, t.i. lateralni epikondilitis ali teniški komolec. V primeru, da se bolečina pojavi na notranji strani komolca, poslabša pa se pri iztegnjenih prstih in upogibu zapestja navzdol, gre najverjetneje za vnetje tetiv, ki se priraščajo na notranjo stran komolca, t.i. medialni epikondilitis ali golf komolec.
Ukrepanje
Preventivna strokovna nastavitev kolesa (predvsem oddaljenost krmila in prestavnih ročic). Ko je bolečina že prisotna je potrebna protibolečinska terapija s hlajenjem, raztezanje tetiv ter vaje za krepitev mišic podlahti.
Bolečine v zapestju in rokah
Vzroki
Pri kolesarjih so zapestja večino časa pokrčena navzgor (v smeri hrbtišča dlani). Zaradi stalnega prisilnega položaja in pritiska na določene anatomske strukture zapestja (karpalni kanal, ulnarni kanal) lahko pride do utesnitve živcev, ki oživčujejo roko (v ožjem pomenu besede).
Simptomi
Če se pojavi bolečina, mravljinčenje, »gluhost« in slabša mišična moč v prvih štirih prstih, gre najverjetneje za sindrom karpalnega kanala in utesnitev medianega živca. V primeru podobnih simptomov na strani (delno) četrtega in petega prsta, pa gre najverjetneje za utesnitev ulnarnega živca oziroma t.i. »krmilno paralizo«.
Ukrepanje
Preventivne prilagoditve kot so kolesarske rokavice, mehki krmilni trakovi, anatomski ročaji, nastavitve kolesa (krmilo, menjalne ročice, zavorne ročice), redno menjavanje položajev. V primeru, da so simptomi prisotni tudi v mirovanju (značilno se poslabšajo ponoči) pride v poštev nošenje opornic in pregled pri zdravniku.
Naslednji mesec nadaljujemo s kolesarskimi in tekaškimi poškodbami spodnjih udov.
